V knjigi Na križpotju oblik nas profesor matematike Gregor Pavlič popelje po prostranem polju geometrije: od začetkov geometrijskega razmišljanja v davni paleolitski in neolitski preteklosti ter vloge geometrije v starih klinopisnih in hieroglifnih pisavah preko klasičnega obdobja velikega Evklida do njenega služenja v stavbarskih, vojaških in drugih praktičnih nalogah. Spoznamo jo v umetnosti na primerih japonskega origamija, perspektive in dekorativnih vzorcev ter končno kot raziskovalko nepravilnih oblik v naravi, kot so oblaki in drevesne krošnje ali rečne delte in nevihtne strele.

Na nek način vsi vemo, kaj je geometrija, dokler nas po tem nihče ne vpraša. Vprašanje pa nas rado zmede. Definirati geometrijo ni lahko, saj je raznotera in zapletena veda. Toliko stvari ji dolgujemo, v toliko situacijah nastopa, marsičesa brez nje ne bi bilo. […] Knjiga profesorja Pavliča je zakladnica konkretnih geometrijskih primerov in načinov mišljenja. Vanjo mora človek velikokrat, ker je v njej veliko stvari. Iz lastne izkušnje pa povem, da vanjo človek velikokrat tudi rad gre. Najprej zato, ker v njej zase vedno najde kaj novega, pa tudi zato, da se lahko stvarem posveti. Saj človek potrebuje čas, da stvari dojame, da ga ganejo in lahko o njih razmišlja.

(Iz uvodne besede akad. prof. dr. Jožefa Muhoviča)

O avtorju:

Gregor Pavlič (1954) se je rodil in šolal v Ljubljani. Poleg osnovne šole in gimnazije je končal tudi srednjo glasbeno šolo iz klavirja in kitare. Po uspešno zaključenem študiju matematike leta 1977 se je zaposlil na gimnaziji Vič. Svoje izobraževanje je leta 1996 dopolnil z magisterijem iz matematike. Od leta 1993 do upokojitve je deloval na Škofijski klasični gimnaziji, kjer je bil poleg poučevanja deset let pomočnik ravnatelja. Šest let je bil samostojni svetovalec na Zavodu za šolstvo, odgovoren za zaključne izpite in maturo iz matematike, in štiri leta strokovni tajnik Republiške maturitetne komisije za matematiko. Deloval je tudi kot organizator in predavatelj na seminarjih za učitelje in sodeloval v številnih mednarodnih projektih. Njegovo drugo najpomembnejše področje dela je bilo pisanje recenzij, učbenikov in priročnikov. Skupaj z avtorsko skupino je napisal kar 17 učbenikov za srednje šole in gimnazije. Za svoje delo je leta 1994 dobil naziv svétnik, leta 1997 pa je prejel državno nagrado za področje šolstva. Ob upokojitvi leta 2019 je izšla njegova knjiga o številih Na vrtiljaku števil, čas do danes pa je šel v veliki meri za vnuke, poslanstvo diakonata in pisanje knjige, ki jo držite v rokah.