Janja Vidmar, mladinska pisateljica in strokovnjakinja za mladinsko književnost

»V bistvu sem po knjigi Krive so zvezde prav čakala, katera bo naslednja v nizu, ki me bo prepričala, da ob odličnih mladinskih delih knjige za odrasle preprosto nimajo šans. Knjigo nadpriporočam! Če ne berete mladinske literature, je tale odličen začetek!«

Prof. dr. Ljubica Marjanović Umek, razvojna psihologinja

»Pridružujem se misli izdajatelja knjige, češ da morajo knjigo za najstnike prebrati tudi vsi odrasli in svet bo postal za odtenek lepši. Branje knjige bralca pusti z mešanimi občutki, ki so prežeti s pozitivnimi in negativnimi čustvi, stiskami, različnimi mislimi in presojami, ki se povezujejo tako z glavnim junakom knjige, dečkom Augustom, kot z drugimi junaki. Roman na neverjetno subtilen način obravnava socialno zapletene in večplastne odnose med vrstniki ter vrstniki in odraslimi (v družini in šoli).«

Tilka Jamnik, strokovnjakinja za otroško in mladinsko literaturo in branje (Bralna značka)

»https://www.bralnaznacka.si/sl/priporocene-knjige/cudo »Čudo« je res čudovita knjiga! Lepa pripoved, imeniten prevod, privlačno oblikovanje … žlahtno sporočilo: spodbuja k sprejemanju drugačnosti, opozarja na pomen prijaznosti, nas »mehča« … kakovostno branje tako za mlade kot za odrasle bralce!«

Mag. Maja Črepinšek, MOJ MALČEK

»Ta čudovita knjiga je duhovita pripoved dečka, nadarjenega, bistrega in pronicljivega opazovalca. Pripoveduje o sebi, o članih svoje družine, o sošolcih, prijateljih in učiteljih, o dogajanju. V njegovo pripoved se mešajo glasovi bližnjih - starejše sestre, njenega fanta, novega sošolca, nove prijateljice ... Ta mnogoglasnost daje dečkovi pripovedi nove dimenzije, saj se bralec nenadoma zave vzporednic in ločnic. Celota je kot reka življenja, ki šepeta o sočutju, empatiji in sprejemanju vsakogar. Pretresa naša lastna ravnanja in naš odnos do drugih. Ne, ta knjiga zagotovo ni samo zabavna, toda tudi samo trpka ne. Je branje, ki te odpelje na pravo čustveno popotovanje do spoznanja, čemu je prijaznost ena najpomembnejših človeških vrlin.«

Dr. Katarina Rigler Šilc, učiteljica, soavtorica priročnika za učitelje Čudo na razrednih urah

»Navzven popolnoma običajni najstniki v sebi skrivajo svoje svetove: življenje v revščini, življenje v neljubeči družini, življenje brez očeta, življenje v senci brata z iznakaženim obrazom, življenje v družini ločenih staršev. A teh njihovih stisk se ne vidi, saj mladostniki navadno o tem težko spregovorijo. Tako je eno od pomembnih sporočil romana tudi, da August nikakor ni edini, ki je drugačen in v stiski – pravzaprav ima veliko srečo, saj je izredno bister in živi v ljubeči in skrbni družini, ki ne trpi pomanjkanja. Njegovi vrstniki pa nimajo vsi takšne sreče …«

Nina Prešern, Gospodična knjiga

»http://gospodicnaknjiga.si/2015/09/cudo.html/ Roman trga srce in žalosti, po drugi strani pa, sploh v zadnji polovici, sporoča toliko spodbudnih reči, da naj ga prav zares prebere prav vsak ‒ da bi moral biti del domačega branja, tako v osnovni kot srednji šoli, se mi zdi vredno omeniti, in nikar ne zamahnite z roko, češ 'Saj v šoli ni časa za to'. Pa bi prav zares moral biti!«

Revija Študent

»https://www.student.si/zabava/knjiga/cudo-knjiga-ki-jo-mora-prebrati-vsak/ Kot nekdo, ki je tudi ponosni lastnik originalne knjige v angleščini, želim iz dna srca pohvaliti prevajalca Boštjana Gorenca – Pižamo, ki je tudi s to knjigo dokazal kako velik mojster prevajanja in pisane besede je. Vsa čast! Augie bi bil ponosen. Prav tako kot smo na nanj in na njegovo družino in prijatelji ponosni mi, ko končamo s knjigo.«

Dr. Deja Crnović, Planet Siol.net

»Čar dobrega mladinskega romana je v tem, da lahko s svojimi nauki in dostopnim jezikom prepriča tako mlade kot nekoliko manj mlade, če pa tujejezični roman dobi v roke spreten prevajalec, je izkupiček še toliko boljši. Čeprav roman Čudo ne pobija svojih glavnih junakov, solze niso izključene.«

Branka Grujičić, novinarka, Brankin blog – Gremo v knjižnico

»Absolutno najboljša knjiga, kar sem ji brala v zadnjem času. V najavi sicer piše, da gre za mladinski roman, a jo morajo prebrati čisto vsi. Zelo poučno, zelo zanimivo, zelo dobro napisano in prevedeno. Zelo zelo priporočam.«

Vesna Sivec Poljanšek (Bukla 140)

»https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/cudo-trda-vezava-2.html Tankočutna, empatična, a ne preveč solzava knjiga, ki jo bodo prebirali tako otroci kot odrasli, pošilja sporočilo, da so lahko otroci zelo neposredni in nesramni, prav tako pa znajo biti zelo sočutni in prijazni. Prav prijaznost je tista, ki si z Augustom deli osrednjo vlogo v tej izjemni zgodbi o sprejemanju drugačnosti.«

Larisa Javernik, Koridor – križišča umetnosti

»https://koridor-ku.si/literatura/r-j-palacio-cudo/ Teme so posredovane skozi realistično opisovanje in preprost, pogosto tudi slengovsko obarvan jezik. Zanimive so reference in citati iz pop kulture, saj se zdi, da se s pomočjo teh navezav August lažje izrazi in skuje lastno identiteto. Identiteto v realnem svetu namreč težko vzpostavi, saj mora ta svet najprej najti prostor zanj.«

Katja Stergar, PIL

»Morda si kdo misli, da bi pri desetih letih že moral biti navajen, da ljudje buljijo. V desetih letih bi se moral navaditi, da ljudje z gnusom odvrnejo pogled ali celo bežijo pred njim. Ampak pomislite, ali se lahko človek na kaj takega navadi? Ali bi se vi navadili, da vam je ves čas neprijetno zaradi soljudi? Se vam zdi, da je potrebno, da je komurkoli ves čas neprijetno zaradi drugih, ali pa to nekaj pove o teh drugih?!«

Alenka Žumbar Klopčič, Energija doma

»Gre za izjemno knjigo, ki bralcu prikaže, kako lepo je v svetu, kjer ni predsodkov in obsojanj, na prvem mestu pa sta iskreno prijateljstvo in nesebična prijaznost. Svet je s tem lahko zagotovo lepši. Da je knjiga »carska« ‒ kot je o njej zapisal tudi prevajalec Pižama, ki je uspešno ohranil duhovit način avtoričinega pisanja – pa potrjuje dejstvo, da jo je resnično mogoče prebrati na dušek!«

Matic Slapšak, Stop

»Hvalnica življenju in sprejemanju drugačnih in drugačnosti.«

Urška Čuk, Iščem drobce življenja

»Ni enostavno, ko cel razred ne govori s tabo, ker se družiš z nekom, ki ni priljubljen. Ni enostavno, ko te cela šola pozna po tem, da imaš drugačnega brata, da ti je v redu nekdo, katerega starši so revni. Niti ni enostavno hoditi proti vetru in se ne oblačiti, govoriti, misliti, delati, kakor delajo ostali (predvsem tisti, ki so »glavni«). Vsak najstnik, naj bo še tako navaden in običajen, se v šoli sreča z medvrstniškim nasiljem in pritiski, da se ukloni tistim, ki so »in«. Pisateljica o vsem govori z razumevanjem in nikogar ne obtožuje. Pokaže pa drobne smernice k stvarem, ki so res pomembne.«