Mariana Leky: Selma je sanjala o okapiju

19,9034,90

Avtor: Mariana Leky

Založnik: Vida
Prevod: Amalija Maček
Datum izida: 18. 11. 2019
Trda in mehka vezava
Format: 145 mm x 220 mm

Nežno napisana knjiga nas popelje v občutljivo in srčno tkanino človeških odnosov. Iskriv roman je bil v Nemčiji literarno presenečenje, za najljubšo knjigo pa so ga izbrali tudi knjigarji.

Počisti
Šifra: Ni na voljo Kategorija: Oznaka:

Selma, stara Westerwälderinka, lahko predvideva smrt. Kadarkoli se v njenih sanjah pojavi okapi, nekdo iz njene vasi v štiriindvajsetih urah umre. Nikoli ni jasno, koga bo srečala smrt. Mariana Leky v svojem romanu pripoveduje o tem dnevu pred smrtjo – česa se prebivalci bojijo, česa si slepo upajo, kaj vse priznajo in zakaj enostavno izginejo.

Roman Selma je sanjala o okapiju je portret vasi, v kateri je vse čudežno povezano. Predvsem pa je knjiga o ljubezni v težkih okoliščinah. Ljubezni, za katero se zdi, da vedno izbira najbolj neugodne razmere. Luise, Selmina vnukinja, mora za svoj košček sreče premostiti več tisoč kilometrov. Moški, ki ga ljubi, je postal budist in odšel v samostan na Japonskem …

Vezava

Mehka 19,90 €, Trda 34,90 €

INFORMACIJE

Avtor: Mariana Leky
Urednik: Valentina Smej Novak
Založba: Vida
ISBN: 978-961-94783-3-2 (trda vezava), 978-961-94783-4-9 (mehka vezava)
Jezik: slovenski
Število strani: 312
Datum izida: 18. 11. 2019
Naslovnica: Andreja Jež
Prevod dela: Was man von hier aus sehen kann

Bralna pokušina

Če dolgo opazuješ nekaj osvetljenega in nato zamižiš, boš to stvar še enkrat uzrl z notranjim očesom, kot negibno vtisnjeno podobo, pri čemer bo vse, kar je bilo prej svetlo, zdaj temno, vse, kar je bilo prej temno, pa bo zdaj svetlo. Če na primer gle­daš za moškim, ki odhaja po ulici in se vedno znova obrača, da bi ti še zadnjič, res zadnjič, poslednjič pomahal, in potem za­mižiš, pod vekami zagledaš negibno podobo poslednjega giba roke, ki maha, negibni nasmeh, in njegovi temni lasje posvetlijo, njegove svetle oči pa potemnijo.

Če dolgo opazuješ nekaj pomembnega, je rekla Selma, nekaj, kar z bežnim gibom na glavo postavi tvoje celotno prostrano življenje, se bo ta vtisnjena podoba pojavljala vedno znova. Še čez desetletja bo nenadoma spet tu, ne glede na to, kaj opazu­ješ, preden zapreš oči. Vtisnjena podoba moškega, ki pomaha poslednjič, res poslednjič, se pojavi nenadoma, ko ti ob čiščenju žleba v oko prileti mušica. Ko zvečer sediš na robu otrokove postelje, mu pripoveduješ pravljico in se od utrujenosti ne mo­reš spomniti princeskinega imena ali srečnega konca. Ko zapreš oči in nekoga poljubiš. Ko ležiš na gozdnih tleh, na bolniški postelji, v tuji ali lastni postelji. Ko zapreš oči, ker dviguješ nekaj zares težkega. Ko ves dan tekaš naokrog in se ustaviš le, ker si moraš zavezati vezalke na čevljih, in šele tedaj, z glavo navzdol, opaziš, da se ves dan nisi niti za hip ustavil. Podoba se pojavi, ko nekdo reče: “Zapri oči” in te želi presenetiti. Ko se nasloniš na steno v kabini za pomerjanje, ker ti niti zadnje od izbranih hlač niso prav. Ko zapreš oči, tik preden končno izdaviš nekaj zares pomembnega, na primer: “Ljubim te” ali “Jaz pa tebe ne”.Ko ponoči pečeš krompirček. Ko zapreš oči, ker je pred vrati nekdo, ki ga nikakor ne želiš spustiti naprej. Ko zapreš oči, ker si se ravnokar otresel hudih skrbi, ker si ponovno našel nekoga ali nekaj, pismo, gotovost, uhan, pobeglega psa, jezik ali otroka, ki se je preveč dobro skril. Vedno znova se nenadoma pojavi ta vtisnjena podoba, ta specifična, edinstvena podoba, pojavlja se kot ohranjevalnik zaslona našega življenja, pogosto ravno v trenutku, ko to najmanj pričakuješ.